Klüh Service Management Hinweisgebersystem
Registracija kontaktnih oseb →
← Nazaj na domačo stran
Izberite svojo zahtevo
Kršitve splošnega zakona o enakem obravnavanju (AGG) →
Tukaj imate možnost prijaviti diskriminacijo, ki ste jo doživeli pri delodajalcu, zaposlenih pri strankah ali sodelavcih.
Splošni zakon o enakem obravnavanju (AGG) velja od leta 2006 in izvaja štiri evropske direktive na področju boja proti diskriminaciji. AGG ščiti ljudi, ki so bili diskriminirani na podlagi določenih razlogov.
Obstajajo različni razlogi za diskriminacijo, na primer
Ø zunanje značilnosti, na primer videz osebe
Ø izvor
Ø veroizpoved
Ø bolezen ali invalidnost
Ø spol
Ø spolna usmerjenost
Ø starost
Zakon prepoveduje vsakršno diskriminacijo ali nadlegovanje. Vsi navedeni razlogi za diskriminacijo so enako vredni zaščite, kar pomeni, da eden ni pomembnejši od drugega.
Nihče ne sme biti zaradi enega od navedenih razlogov v slabšem položaju kot drugi v primerljivem položaju.
To besedilo je bilo samodejno prevedeno.
Kršitve načel obnašanja na delovnem mestu in človekovih pravic (zlasti ustrahovanje in spolno nadlegovanje). →
Namen tega sistema za prijavo nepravilnosti je ponuditi vsaki osebi ali skupini oseb možnost, da družbi Klüh Service Management GmbH in njenim specializiranim podjetjem posreduje ustrezne informacije ter tako prispeva k razjasnitvi in kaznovanju kršitev načel ravnanja na delovnem mestu in človekovih pravic.
Družba Klüh Service Management GmbH spodbuja vse notranje in zunanje prijavitelje, da sporočijo vsa pomembna opažanja, lastne izkušnje ali druge okoliščine, ki vzbujajo konkretne sume trpinčenja in spolnega nadlegovanja.
Zaposleni, ki doživljajo trpinčenje in/ali spolno nadlegovanje, morajo prejeti centralizirano pomoč in zaščito, da se prepreči nadaljnja škoda.
Cilj je tudi spodbuditi zaposlene, ki opazijo trpinčenje ali spolno nadlegovanje, da to prijavijo in so po potrebi na voljo kot priča.
Kaj je ustrahovanje
V delovnem pravu je trpinčenje opredeljeno kot vztrajno vedenje, ki krši dostojanstvo osebe in ustvarja sovražno, zastrašujoče ali ponižujoče delovno okolje.
Trpinčenje na delovnem mestu torej ne vključuje le odkritih oblik nadlegovanja ali ustrahovanja, temveč tudi bolj subtilna vedenja, kot so izključevanje, podcenjevanje in namerno sabotiranje delovnih nalog.
Različne kategorije trpinčenja
Fizično ustrahovanje
Fizično ustrahovanje zajema številna področja - od ščipanja, potiskanja ali potiskanja do udarcev. Vključuje tudi poškodovanje lastnine osebe, ki je žrtev ustrahovanja.
Besedno ustrahovanje
Redno draženje, ustrahovanje, žalitve, diskriminacija, na primer z žaljivimi pripombami o narodnosti ali videzu, in celo verbalno nasilje - vse to spada v verbalno ustrahovanje. Pogosto se začne z majhno pripombo, vendar lahko preraste v vztrajno kritiziranje in še hujše.
Socialno ustrahovanje
Ta vrsta je znana tudi kot neverbalno ustrahovanje. Poteka za hrbtom prizadetih, zato je to vrsto ustrahovanja težje prepoznati. Cilj je škodovati družbenemu ugledu osebe, ki jo ustrahuje.
Kibernetsko ustrahovanje
Z razvojem novih medijev se je v zadnjih letih pojavilo tudi kibernetsko ustrahovanje. To vključuje odkrite in prikrite vrste ustrahovanja, pri katerih se digitalna tehnologija, pametni telefoni, elektronska sporočila, družbena omrežja, klepetalnice in skupnosti uporabljajo za to, da bi škodovali osebi, ki je ustrahovana. Prizadeta oseba je žaljiva, ogrožena, izpostavljena ali nadlegovana.
Kaj je spolno nadlegovanje
Spolno nadlegovanje ima lahko različne oblike, vključno z verbalnimi komentarji ali šalami, neželenimi dotiki, sugestivnimi pripombami, neprimernimi elektronskimi sporočili ali sporočili, nezaželenim flirtanjem ali spolnim napadom. Ta dejanja so za zadevno osebo pogosto ponižujoča, zastrašujoča ali sramotilna ter lahko resno vplivajo na njeno duševno in telesno zdravje.
V nemški delovni zakonodaji se spolno nadlegovanje obravnava kot oblika diskriminacije in nadlegovanja na delovnem mestu, zato ga ščiti splošni zakon o enakem obravnavanju (AGG). Delodajalci so dolžni svoje zaposlene zaščititi pred spolnim nadlegovanjem ter sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje in posredovanje.
To besedilo je bilo samodejno prevedeno.
Zakon o skrbnem preverjanju dobavne verige →
Sistem za obveščanje o nepravilnostih / sistem za obveščanje o nepravilnostih
Ta spletni sistem poročanja omogoča zaposlenim ali osebam zunaj Skupine, da kadar koli anonimno poročajo o morebitnih kršitvah skladnosti, vključno z morebitnimi kršitvami človekovih pravic.
Možnost prijave je na voljo vsem zaposlenim v podjetjih skupine Klüh Group, pa tudi strankam, dobaviteljem in drugim tretjim osebam.
Družba Klüh Service Management GmbH ne ščiti interesov prijaviteljev le z vzpostavitvijo tega varnega sistema za prijavo nepravilnosti, temveč tudi z obljubo, da bo prejete informacije obravnavala zaupno in prijavitelje, ki delujejo v dobri veri, z vsemi potrebnimi sredstvi zaščitila pred kakršno koli škodo, ki bi nastala zaradi prijave.
Poročila se lahko predložijo tudi anonimno:
Zakon o skrbnem preverjanju dobavne verige
Zakon o skrbnem preverjanju dobavne verige je začel veljati 1. januarja 2023. Ureja odgovornost podjetij za spoštovanje človekovih pravic v globalnih dobavnih verigah. To vključuje na primer zaščito pred delom otrok, pravico do poštenega plačila in varstvo okolja.
Strukture in odgovornosti
Družba Klüh Service Management GmbH je razvila koncept in ustrezno organizacijsko strukturo za vsa podjetja, ki spadajo v skupino, da bi ustvarila trajnostno kulturo spoštovanja človekovih pravic in obveznosti skrbnega ravnanja z okoljem.
To se izvaja z interdisciplinarnim sodelovanjem med različnimi strokovnimi oddelki, ki so skupaj z drugimi strokovnjaki odgovorni za izvajanje obveznosti dolžne skrbnosti na svojem poslovnem področju ali v dobavni verigi.
Za družbo Klüh Service Management GmbH je bil imenovan tudi osrednji pooblaščenec za človekove pravice.
Več podrobnosti o strukturah in odgovornostih je na voljo v Kodeksu ravnanja in Kodeksu ravnanja dobaviteljev družbe Klüh Service Management GmbH.
To besedilo je bilo samodejno prevedeno.
Varovanje okolja →
Varovanje okolja vključuje vse okoljske prekrške in okoljsko škodo. Primeri:
nezakonito odlaganje odpadkov,
nepravilno ravnanje z onesnaževali,
onesnaževanje voda, prsti ali zraka.
Poneverba →
To vključuje vse premoženjske prekrške v škodo podjetja. Primeri:
kraja ali nezakonita prisvojitev premoženja podjetja,
zadrževanje sredstev podjetja ali materiala,
pridobitev osebne koristi.
Navzkrižje interesov →
Do navzkrižja interesov lahko pride, če ima oseba/podjetje več interesov, ki lahko vplivajo na motivacijo ali odločanje te osebe/podjetja. Primer navzkrižja interesov je, če so osebni interesi zaposlenega v navzkrižju z interesi podjetja in podjetje zaradi tega utrpi poslovno škodo.